19. 10. 2020

Dolgoročne posledice in nevarnosti #komentar

Od marca letos, ko je bolezen Covid-19 z vso silo udarila v države članice Evropske unije (EU), je minilo že več kot pol leta. Novi koronavirus bo do učinkovitega cepiva ostal huda motnja, ki se je pojavila v našem družbenem sistemu. Vsak tresljaj ali udarec od zunaj, sistem po verjetnostnih zakonih dregne proti neurejenosti. Znanost ugotavlja, da se svet ni soočal s tako hudo zdravstveno krizo vse od leta 1918, ko je po svetu pustošila pogubna gripa Influenza. Samo v nekaj mesecih se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 35 milijonov ljudi, umrlo pa več kot milijon.

Konec pomladi smo mislili, da je najhuje mimo, a danes kaže, da to šele prihaja. Tega virusa zdravniki in drugo zdravstveno osebje ne bo zmoglo premagati, če se vsak posameznik v tem boju ne bo zavedal svoje odgovornosti. Dovolite mi, da na tem mestu ponovno pozovem vse nas, da se držimo ukrepov za zajezitev virusa Covid-19, ki jih priporoča zdravstvena stroka. Nosimo maske, skrbimo za čistočo rok in vzdržujmo varnostno razdaljo.

Že večkrat smo povedali in še večkrat bomo: hvala vsem zaposlenim v zdravstvu za vaš neizmerljiv trud v boju z novim koronavirusom. Razumem pa, da nekaterim, ki so na robu izgorelosti, tovrstne zahvale ne utegnejo pomeniti veliko. A verjemite mi, da ste še kako v naših mislih.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem prvem govoru o stanju v EU na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta napovedala okrepitev Evropske agencije za zdravila in evropsko agencijo za biomedicino in odločitev za poenotenje naročanja zdravil in zaščitne zdravstvene opreme na ravni EU, s čimer se bodo možnosti za ponovitev scenarija iz letošnje pomladi, ko so države članice vsaka zase kupovale zaščitno opremo in se izpostavljale koruptivnemu tveganju, krepko zmanjšale. Menim, da mora EU za bolj učinkovito ukrepanje z državami članicami na novo definirati pristojnosti unije na področju zdravstva.

Če so pri zajezitvi novega koronavirusa pomembna odgovorna dejanja vsakega posameznika, pa je ob tem ključno tudi poenoteno delovanje EU. Zato še kako pozdravljam tudi t.i. koronski semafor, ki je bil nedavno sprejet na ravni Unije. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) bo odslej tedensko osveževal zemljevid držav EU z okužbami Covid-19. Čestitke vsem pogajalcem za dobro opravljeno delo.

A še vsaka pandemija v zgodovini človeštva se je končala, zato je v teh težkih časih ključno tudi to, da se kljub pandemiji ne oddaljimo od ciljev prihodnosti naših vrednot in našega skupnega razvoja, povezanega z zelenim dogovorom. Podpiram napoved predsednice komisije, da se bo 37 odstotkov sredstev iz 750-milijardnega sklada za okrevanje po pandemiji novega koronavirusa porabilo za cilje evropskega zelenega dogovora, pri čemer bo komisija 30 odstotkov sredstev za ta sklad pridobila z zelenimi obveznicami. Pomembno je, da kljub tej hudi krizi ne odstopamo od naše dolgoročne vizije, ki mora vključevati tudi digitalizacijo, če želimo, da bo EU ostala konkurenčna v svetu.

In če je pri pandemiji Covid-19 na prvem mestu ugotovitev, da gre za zdravstveno krizo, lahko takoj za tem z vso gotovostjo postavimo trditev, da je ta pandemija povzročila tudi vrednostno krizo in krizo človekovih pravic.

Vsa poročila na evropski in svetovni ravni kažejo, da so nekatere vlade po svetu in v Evropi uporabile pandemijo kot izgovor za omejevanje kritičnega pogleda na oblast. Biti kritičen do oblasti, ne glede na to, ali si sam na oblasti ali ne, je vrednota, ki bi morala biti sestavni del vsake zdrave demokratične skupnosti. Pomembno je biti prepričan in verjeti v svojo pot, a še pomembneje je znati prisluhniti tistim, ki se nenehno izobražujejo in nadgrajujejo ter želijo dobro. Vsak človek s svojimi dejanji pusti svoj pečat, a velike spremembe so možne le, če se za njih odločimo skupaj. To kaže tudi odmev pisma v Bruslju, pod katerega smo se nedavno podpisali vsi slovenski evropski poslanci. V pismu smo odločno zahtevali opravičilo češkega evropskega poslanca Alexandra Vondre zaradi skrajno žaljivega tvita o Slovencih, ki ga je objavil po nogometni tekmi na Češkem, na kateri je sodil slovenski sodnik. Njegov tvit, da smo Slovenci oportunistične svinje, absolutno ne odseva duha očetov Evrope, prepričanih krščanskih demokratov.

EU je edinstvena politična skupnost, ki temelji na gospodarskemu sodelovanju in vladavini prava. Države, ki med seboj trgujejo, so gospodarsko odvisne druga od druge, s čimer se možnost konfliktnih spopadov lahko izrazito zmanjša. Ekonomist Ludwig von Mises, ki je dolga leta prejšnjega stoletja poučeval na Univerzi na Dunaju, je nekoč zapisal: “Če krojač napove vojno peku, si bo moral odtlej kruh peči sam.

V tem duhu ocenjujem, da je bilo sprejeto tudi prvo poročilo Evropske komisije o vladavini prava v vseh državah članicah EU. Poročilo temelji na štirih stebrih: pravosodni sistem, boj proti korupciji, pluralizem medijev ter sistem socialnega dialoga. Poročilo kot okvir mehanizma je pomemben korak naprej pri varovanju pravic vseh Evropejk in Evropejcev. Poudariti pa želim, da v politični skupini EPP v Evropskem parlamentu močno podpiramo še vključitev klavzule o pogojnosti pri črpanju evropskih sredstev iz naslednje večletne finančne perspektive glede na spoštovanje vladavine prava.

Dogajanje v eni državi članici zadeva tudi ostale države članice. Vsi skupaj moramo odločno zavrniti neke težnje po svinčenih časih. EU kot prostovoljna demokratična skupnost držav je bila namreč ustvarjena kot protistrup avtoritarnim režimom iz preteklosti.

*Komentar je bil objavljen v oktobrski izdaji časopisa NSi – Krščanski demokrat
**Vsebina komentarja je bila aktualizirana dne 19.10.2020