Skromni začetki

Rojena 1. avgusta v Mariboru, očetu Frideriku Vajnhandlu in mami Mariji kot tretji otrok. Otroštvo preživela na Zgornji Velki v Slovenskih goricah, 30 kilometrov od drugega največjega slovenskega mesta Maribor in v neposredni bližini avstrijske meje.

Filozofska fakulteta

Leta 1978 je prisluhnila svojemu srcu in sprejela odločitev za selitev v Ljubljano. Vpisala se je na študij slovenskega in nemškega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti, kjer je tudi diplomirala. V obdobju študija je bila med drugim aktivna pri mladinski skupini Kres, kjer so se izoblikovale njene vrednote. Tam je spoznala tudi svojega bodočega moža.

Prva vodstvena izkušnja

Z vodenjem srednje šole je sledila izrazito intenzivna karierna nadgradnja, ki je temeljila na nenehnem uravnoteževanju medčloveških oziroma medgeneracijskih odnosov med zaposlenimi in vzgojno problematičnimi dekleti. Slednje je tudi poučevala, s čimer je pridobila vpogled v razumevanje mladostnikov.

Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik

Kot profesorica nemškega in slovenskega jezika se je na podlagi svojih dosedanjih poklicnih izkušenj zaposlila v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, kjer je 15 let svoja znanja s področja medgeneracijskih odnosov utrjevala in nadgrajevala še z izobraževanjem in usposabljanjem predvsem težje in težko gibalno oviranih otrok in mladostnikov ter takih z več motnjami v prilagojenih in posebnih programih za gibalno ovirane.

Zmaga na lokalnih volitvah

S svojo energijo in željo po skupnem dobrem je Ljudmila hitro postala v očeh lokalnih prebivalcev zaupanja vredna oseba. Posledično temu jo je lokalni odbor NSi Moravče predlagal za kandidatko na nadomestnih županskih volitvah. S tem se je Ljudmila ob podpori družine odločila za vstop v lokalno politiko in bila z zmago na volitvah izvoljena za županjo občine Moravče. S svojimi načinom dela je znala povezati ljudi in društva, kar je pripeljalo do končne izvedbe nekaterih pomembnih občinskih projektov (obnova zdravstvenega doma, izgradnja vrtca, izvedba turističnih projektov).

Prevzem vodenja NSi

Potem ko je stranka NSi zaradi slabega rezultata na državnozborskih volitvah izpadla iz parlamenta, zaradi česar je sledil tudi odstop tedanjega vodstva, so člani stranke na podlagi njenega načina dela in sposobnosti v Ljudmili videli osebo, ki bi lahko potopljeno barko potegnila iz brezna. Po temeljitem razmisleku je pristala na funkcijo začasne predsednice stranke in spomladi leta 2009 z izvolitvijo na predčasnem volilnem kongresu stranke postala njena predsednica s polnimi pooblastili.

Vrnitev NSi in podpredsednica DZ

Sadovi trdega dela v mednarodnem in državnem političnem okolju so obrodili decembra 2011, ko je NSi kot prvi stranki v zgodovini Republike Slovenije pod njenim vodstvom uspela vrnitev med slovensko parlamentarno elito. Ljudmila je ob tem nemudoma postala tudi podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije.

Nov državnozborski mejnik

Ljudmilina vizija nikoli ne zajema stagnacije. Potem ko je leta 2011 stranko vrnila v državni zbor, jo je namreč tam s povečanjem števila poslancev na naslednjih predčasnih državnozborskih volitvah še utrdila. Zaradi propadlih pogajanj o vstopu v Vlado Republike Slovenije, se je stranka pod njenim vodstvom tokrat odločila za odhod v opozicijo.

Trg republike in poziv k več demokracije

Zaradi vse hujših notranjepolitičnih razdorov in nemirnega evropskega geostrateškega okolja, ki se je spopadal z največjo migrantsko krizo po 2. svetovni vojni, se je v Ljubljani na Trgu republike zgodil veliki shod za ohranitev slovenske in evropske identitete. Kot predsednico krščansko-demokratske stranke jo je tedanje naraščanje avtoritarnih gesel in avtoritarnega načina delovanja začelo skrbeti, zato je na shodu med drugim pozvala tudi k več demokracije na desnosredinskem političnem polu. In čeprav je bil to shod vseh desnosredinskih slovenskih političnih strank, je bila pri tem pred več tisoč glavo množico s strani podpornikov ene od strank izžvižgana.

Kandidatura za predsednico

Ljudmilina nenehna želja po preizkušanju na političnem parketu jo je pripeljala tudi do odločitve o prvem sodelovanju na volitvah za predsednika Republike Slovenije. S 54.437 glasovi je v prvem krogu prejela 7,24-odstotno podporo, kar je bil po njenih besedah njen prvi večji politični poraz.

Volitve v Evropski parlament

Kljub razmišljanju o politični upokojitvi, se je spomladi odločila za nastop na volitvah v Evropski parlament. Njena iskrena želja, da z vsemi pridobljenimi političnimi izkušnjami ponovno vstopi na evropski parlamentarni politični parket, je obrodila sadove. Med 10 poslanskimi kandidati iz vrst stranke NSi je bila edina, ki se ji je uspelo uvrstiti med 8 slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. Ob tem je prejela tudi podporo vodje poslanske skupine EPP Manfreda Webra.