Zgodba in vizija

Ljudmilinega življenja

“Besede mojega očeta, da funkcije pridejo in gredo, a naša dejanja so tista, ki nas zaznamujejo, so temeljno vodilo moje politične kariere. Vsak človek s svojimi dejanji pusti svoj pečat, a velike spremembe so možne le, če se za njih odločimo skupaj. Verjamem v razvoj in našo skupno prihodnost, ki temelji na pogumu spoštovanja človekovega dostojanstva in svobodi demokratičnega delovanja. Izzivi podnebnih sprememb, digitalizacije in naše skupne varnosti so jasni. Čas je, da jih začnemo reševati.”

1959
1959

Skromni začetki

Rojena 1. avgusta v Mariboru, očetu Frideriku Vajnhandlu in mami Mariji kot tretji otrok. Otroštvo preživela na Zgornji Velki v Slovenskih goricah, 30 kilometrov od drugega največjega slovenskega mesta Maribor in v neposredni bližini avstrijske meje.
1978

Osnovna šola in gimnazija

Po z odličnim uspehom zaključeni osnovni šoli na Zgornji Velki se je Ljudmila vpisala na Prvo gimnazijo v Mariboru in jo prav tako končala z odličnim uspehom.
1978
1984
1984

Filozofska fakulteta

Leta 1978 je prisluhnila svojemu srcu in sprejela odločitev za selitev v Ljubljano. Vpisala se je na študij slovenskega in nemškega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti, kjer je tudi diplomirala. V obdobju študija je bila med drugim aktivna pri mladinski skupini Kres, kjer so se izoblikovale njene vrednote. Tam je spoznala tudi svojega bodočega moža.
1983

Prva zaposlitev

Kot absolventka je dobila prvo zaposlitev v Srednješolskem centru v Murski Soboti, kjer je v srednji šoli poučevala slovenski in nemški jezik s književnostjo. Spoznavanje lastnih vodstvenih sposobnosti s poudarkom na medčloveških odnosih je doživela že prvo leto v razredih s 36 fanti kovinarji.
1983
1985
1985

Prva vodstvena izkušnja

Z vodenjem srednje šole je sledila izrazito intenzivna karierna nadgradnja, ki je temeljila na nenehnem uravnoteževanju medčloveških oziroma medgeneracijskih odnosov med zaposlenimi in vzgojno problematičnimi dekleti. Slednje je tudi poučevala, s čimer je pridobila vpogled v razumevanje mladostnikov.
1986

Poroka z Romanom in družina

Ljubezen, ki je vzniknila med njo in Romanom v času študija, je bila za vekomaj ovekovečena s poroko na Zgornji Velki v cerkvi Marije Snežne. Imata dve hčerki in enega sina ter kar devet vnukov. Živita na majhni kmetiji v vasici Imenje pri Moravčah, ki je od glavnega mesta Ljubljane oddaljena manj kot 30 kilometrov.
1986
1986
1986

Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik

Kot profesorica nemškega in slovenskega jezika se je na podlagi svojih dosedanjih poklicnih izkušenj zaposlila v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, kjer je 15 let svoja znanja s področja medgeneracijskih odnosov utrjevala in nadgrajevala še z izobraževanjem in usposabljanjem predvsem težje in težko gibalno oviranih otrok in mladostnikov ter takih z več motnjami v prilagojenih in posebnih programih za gibalno ovirane.
2000

Vstop v Novo Slovenijo (NSi)

Kmalu po ustanovitvi v 90. letih sta skupaj z možem postala člana Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in aktivno delovala v občinskem odboru. Po razdoru v SKD in ustanovitvi krščanske demokratske stranke Nova Slovenija (NSi) leta 2000 pa sta oba z možem postala tudi njena člana. Ljudmila je z delovanjem na kulturnem področju izjemno hitro postala politično prepoznavna in zaupanja vredna osebnost.
2000
2001
2001

Zmaga na lokalnih volitvah

S svojo energijo in željo po skupnem dobrem je Ljudmila hitro postala v očeh lokalnih prebivalcev zaupanja vredna oseba. Posledično temu jo je lokalni odbor NSi Moravče predlagal za kandidatko na nadomestnih županskih volitvah. S tem se je Ljudmila ob podpori družine odločila za vstop v lokalno politiko in bila z zmago na volitvah izvoljena za županjo občine Moravče. S svojimi načinom dela je znala povezati ljudi in društva, kar je pripeljalo do končne izvedbe nekaterih pomembnih občinskih projektov (obnova zdravstvenega doma, izgradnja vrtca, izvedba turističnih projektov).
2004

Odhod v Bruselj

Ker je v svojem mandatu kot županja Moravč kljub vsem pritiskom lokalnega političnega okolja pokazala izjemno dobre rezultate, je prejela vabilo vodstva stranke NSi, naj kandidira na prvih evropskih volitvah v Republiki Sloveniji. NSi je tedaj na presenečenje vseh zmagala na volitvah, s čimer je bila Ljudmila kot 2. na listi tudi izvoljena. To pa jo je iz lokalne politike izstrelilo na vseevropski politični parket v Bruselj. Od vseh slovenskih evropskih poslancev je postala prva slovenska poročevalka v Evropskem parlamentu (Europass), hkrati pa je tudi izjemno dejavno delovala na področju širitvenega procesa EU.
2004
2008
2008

Prevzem vodenja NSi

Potem ko je stranka NSi zaradi slabega rezultata na državnozborskih volitvah izpadla iz parlamenta, zaradi česar je sledil tudi odstop tedanjega vodstva, so člani stranke na podlagi njenega načina dela in sposobnosti v Ljudmili videli osebo, ki bi lahko potopljeno barko potegnila iz brezna. Po temeljitem razmisleku je pristala na funkcijo začasne predsednice stranke in spomladi leta 2009 z izvolitvijo na predčasnem volilnem kongresu stranke postala njena predsednica s polnimi pooblastili.
2009

Utrjevanje evropskih zavezništev

Po njenem imenovanju na vrhu NSi je v tej vlogi sledil njen prvi uradni obisk kongresa največje evropske politične skupine EPP (Evropska ljudska stranka). Ljudmila se je tedaj v Varšavi kot predsednica stranke prvič srečala z nemško kanclerko Angelo Merkel in dolgoletnim predsednikom EPP Wilfriedom Martensom. Po petletnem mandatu v Evropskem parlamentu se je začelo utrjevanje evropskih političnih zavezništev.
2009
2011
2011

Vrnitev NSi in podpredsednica DZ

Sadovi trdega dela v mednarodnem in državnem političnem okolju so obrodili decembra 2011, ko je NSi kot prvi stranki v zgodovini Republike Slovenije pod njenim vodstvom uspela vrnitev med slovensko parlamentarno elito. Ljudmila je ob tem nemudoma postala tudi podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije.
2012

Vstop v Vlado Republike Slovenije

Po dolgotrajnih pogajanjih in vsebinskih usklajevanjih je 10. februarja 2012 v Državnem zboru prisegla 10. Vlada Republike Slovenije, v kateri je bila Ljudmila imenovana za podpredsednico Vlade RS in ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu. Rezultati njenega dela se kažejo še danes, saj je kot ministrica, v sicer zaradi predčasnega padca vlade kratkem enoletnem mandatu, uspela skupaj s svojo ekipo postaviti izobraževalne in infrastrukturne temelje za Avstrijske koroške Slovence.
2012
2014
2014

Nov državnozborski mejnik

Ljudmilina vizija nikoli ne zajema stagnacije. Potem ko je leta 2011 stranko vrnila v državni zbor, jo je namreč tam s povečanjem števila poslancev na naslednjih predčasnih državnozborskih volitvah še utrdila. Zaradi propadlih pogajanj o vstopu v Vlado Republike Slovenije, se je stranka pod njenim vodstvom tokrat odločila za odhod v opozicijo.
2015

Sprejem Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev

Čeprav v opoziciji, ji je kot predsednici stranke z zakonskim predlogom uspelo poenotiti večino slovenskega političnega okolja o dostojnem pokopu vseh žrtev vseh povojnih pobojev. "Kdor bi temu predlogu nasprotoval, bi mu lahko le iz političnih, ideoloških ali prestižnih razlogov," je ob jasno izraženi podpori njenemu zakonu dejal starosta slovenske osamosvojitve Ivan Oman. Zakon je bil potrjen ob pomoči predsednika države Boruta Pahorja in tedanjega premierja Mira Cerarja.
2015
2016
2016

Trg republike in poziv k več demokracije

Zaradi vse hujših notranjepolitičnih razdorov in nemirnega evropskega geostrateškega okolja, ki se je spopadal z največjo migrantsko krizo po 2. svetovni vojni, se je v Ljubljani na Trgu republike zgodil veliki shod za ohranitev slovenske in evropske identitete. Kot predsednico krščansko-demokratske stranke jo je tedanje naraščanje avtoritarnih gesel in avtoritarnega načina delovanja začelo skrbeti, zato je na shodu med drugim pozvala tudi k več demokracije na desnosredinskem političnem polu. In čeprav je bil to shod vseh desnosredinskih slovenskih političnih strank, je bila pri tem pred več tisoč glavo množico s strani podpornikov ene od strank izžvižgana.
2017

Prvi uradni obisk Vatikana

S svojim delom kot poslanka državnega zbora si je trasirala pot do uradnega delovnega obiska v Vatikanu, kjer se je skupaj s predsednikom državnega zbora srečala tudi s papežem Frančiškom in dekanom kardinalskega zbora, kardinalom Angelom Sodanom.
2017
2017
2017

Kandidatura za predsednico

Ljudmilina nenehna želja po preizkušanju na političnem parketu jo je pripeljala tudi do odločitve o prvem sodelovanju na volitvah za predsednika Republike Slovenije. S 54.437 glasovi je v prvem krogu prejela 7,24-odstotno podporo, kar je bil po njenih besedah njen prvi večji politični poraz.
2018

Odstop z vrha stranke

Po več kot 10 letih vodenja krščansko demokratske stranke je sledila odločitev za odstop z njenega vrha. Ob zavedanju svojih sposobnosti in pomanjkljivosti, njenih političnih zmag in porazov, je ob evalvaciji svojega dela prišla do končnega zaključka, da je stranko prevzela, ko je ta izpadla iz slovenskega parlamenta, danes pa je v njem utrjena. "Prišel je čas, da to izjemno odgovornost vodenja stranke prevzame mlajša generacija," je dejala.
2018
2019
2019

Volitve v Evropski parlament

Kljub razmišljanju o politični upokojitvi, se je spomladi odločila za nastop na volitvah v Evropski parlament. Njena iskrena želja, da z vsemi pridobljenimi političnimi izkušnjami ponovno vstopi na evropski parlamentarni politični parket, je obrodila sadove. Med 10 poslanskimi kandidati iz vrst stranke NSi je bila edina, ki se ji je uspelo uvrstiti med 8 slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. Ob tem je prejela tudi podporo vodje poslanske skupine EPP Manfreda Webra.
2019

Čas je za novo poglavje...

Ljudmila se je tako po več kot 10 letih vrnila v Bruselj in Strasbourg. Kot evropska poslanka EPP bo v mandatu 2019-2024 delovala kot članica Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Delegacije za odnose z Izraelom. Poleg tega je tudi nadomestna članica v Odboru za promet in turizem in Delegaciji pri parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje.
2019

Moja vizija močne EU

v prihodnosti razvoja

"Zavedam se, da je edina stalnica v življenju sprememba. In ker se ljudje spreminjamo, se spreminja tudi Evropa. Danes lahko ob jasnem in kritičnem pogledu v sedanjost in prihodnost pridemo do sklepa, da je Evropa na razpotju. Na razpotju med zagovorniki razdvojenosti ali radikalizacije in tistimi, ki želijo to čudovito zvezo evropskih držav vrniti nazaj h koreninam in ponovno vzpostaviti medsebojno zaupanje na naši skupni razvojni poti.


Trdno verjamem v prihodnost Evropske unije, ki temelji na vrednotah krščanske demokracije. Za spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava ter spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin. Če želimo ohraniti in nadgraditi to, kar so zgradile naši očetje in matere, moramo spregledati in se z vso resnostjo spopasti s podnebnimi in demografskimi spremembami, migracijami, digitalizacijo in ekonomskimi modeli. Čas nas kliče k modrosti in pogumu, da odgovorimo na jasne izzive.
A obenem nikoli ne smemo pozabiti, da rezultati našega dela na koncu vedno pripadajo ljudem.
Brez ljudi tudi Evropske unije ni."

Vrednote in razvoj

Evropska unija mora biti generator miru, svobode in varnosti. Braniti mora temeljne pravice in svoboščine svojih ljudi in jih na demokratičen način varovati pred zdajšnjimi in prihodnjimi grožnjami oziroma izzivi. Socialno-tržna gospodarska osnova je pogoj za konkurenčnost in blaginjo Evrope, kjer solidarnost, pravičnost in integriteta predstavljajo v naši skupni prihodnosti osrednje stičišče evropskega vrednostnega razvoja.
Zaupanje.

Okolje in zdravje

Emisijam ogljika, ki negativno in na nezdrav način spreminjajo podobo našega planeta, je treba določiti ceno. Potrebno je pregledati direktivo o obdavčitvi energije in jo uskladiti z izzivi sedanjega časa. Podpiram načrte pri vzpostavitvi Evropske podnebne banke, ki bi implementirala strategijo za zeleno financiranje in naložbeni načrt za trajnostno Evropo. Končni cilj vseh nas mora biti vsaj 50-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030.
Pogum.

Promet in turizem

Če Evropa želi doseči podnebne cilje, bo morala drastično spremeniti način vedenja pri svoji mobilnosti. Prepričana sem, da je na evropskih tranzitnih poteh nujno potrebno zagotoviti učinkovitejši in čistejši prevoz, temelječ na digitalnem razvoju, ki bo dostopen vsem ljudem. Verjamem, da okoljska razsežnost postaja pomembna tudi v turizmu, kar se mora začeti kazati tudi v obliki projektov trajnostnega in odgovornega turizma.
Vztrajnost.
Izjave in stališčaMoja ekipa