23. 05. 2021

Slovenski narod in grožnje ob 30. obletnici samostojnosti

V petek, 25. junija 2021, bodo minila tri desetletja od prelomne razglasitve deklaracije ob neodvisnosti in sprejetja temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

Deklaracija ob neodvisnosti je dokument, ki ga je tedaj sprejel slovenski parlament in ki podrobneje pojasnjuje odločitev za samostojno in neodvisno državo ter opredeljuje nadaljnje ravnanje Republike Slovenije po osamosvojitvi.

Naslednji dan, 26. junija 1991, je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti, zatem pa 10-dnevna vojna.

Slovenski narod se je takrat na demokratičen način odločil za svojo državo. Skupaj smo zbrali pogum in se odločili za korak, o katerem so naši predniki lahko le sanjali. Korak proti demokraciji, svobodi, pokončnosti in hvaležnosti. Da je Slovenec lahko končno brat Slovencu v svoji državi.

Danes se zdi, da razdeljenost v naših pogledih, kako naprej, ob vseh izrečenih psovkah še nikoli ni bila tako velika.

Na letošnji dan Evrope, 9. maja, se je v Strasbourgu uradno otvorila konferenca o prihodnosti Evrope. Gre za edinstveno priložnost, da tukaj in zdaj razpravljamo o izzivih in prednostnih nalogah naše skupne Evrope. V Bruslju je do odločitve o konferenci prišlo prav zaradi zavedanja možnosti dolgoročne erozije demokracije in svoboščin, ki jih je delno povzročila tudi pandemija Covid-19.

Tri najpomembnejše institucije EU – Evropski parlament, Evropski svet in Evropska komisija, so se ob odločitvi za konferenco o prihodnosti Evrope zavezale, da bodo prisluhnile Evropejcem in Evropejkam in da bodo v okviru svojih pristojnosti na podlagi danih priporočil tudi ukrepale.

Konferenca bo tako do pomladi 2022 sprejela sklepe, v katerih bodo določene smernice za prihodnost Evrope.

Menim, da bi na podoben način morali ukrepati tudi v naši državiSlovenija bi morala sprejeti načrt, kaj želi doseči v naslednjih 10 ali 20 letih. Velike spremembe so namreč možne le, če o njih ne odloča manjšina. Da slovenski narod zmore velikih stvari ne samo v športu, smo ob plebiscitu za našo samostojno državo že dokazali.

Zaradi napetosti medsebojnega obtoževanja o dejanjih iz preteklosti izgubljamo čas in energijo, predvsem pa naš ugled. Menim, da še nikoli ni bilo tako pomembno zavedanje in vedenje, kam želimo kot narod. Ne gre zgolj za gradnje avtocest ali železniških prog. Gre predvsem za to, v kakšnem odnosu in duhu želi Slovenec živeti ob Slovencu.

Ko hodim po ulicah Bruslja, ki me vodijo v službo v Evropski parlament, se večkrat vprašam, zakaj mi, Slovenke in Slovenci, ki smo na tem svetu številčno tako majhni, ne zmoremo s skupnimi močmi stopiti korak naprej, v prihodnost.

Verjamem, da mora vsak človek v nekem trenutku, če želi živeti naprej, zakopati to, kar se je zgodilo v preteklosti, sicer nas teža življenja utegne predčasno pokopati.

Identiteta državljana EU je po podatkih zadnjega Eurobarometra močno prisotna v zavesti prebivalcev vseh držav članic EU, saj državljansko pripadnost EU v povprečju čuti skoraj tri četrtine vprašanih, pri čemer je občutek državljanske pripadnosti EU med Slovenci še posebej močno izražen (82 odstotkov).

Ob tem podatku sem se ponovno spomnila na temeljne vrednote EU: človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekove pravice. Podatek, da 82 odstotkov Slovencev čuti pripadnost tem vrednotam, navdaja z optimizmom, da je možno preseči delitve in se usmeriti v prihodnost, ki bo temeljila na svobodi in medsebojnem spoštovanju.

Slovenski narod, tako kot tudi drugi evropski narodi, je bil v preteklosti soočen s številnimi grozotami. Pomembno je, da naredimo vse, kar je v naši moči, da do tovrstnih grozot, ki so jih doživeli naši predniki, nikoli več ne pride.

Gre za vizijo EU, ki mora biti tudi vizija Slovenije. To je vizija svobode, miru, blaginje ljudi, boja proti socialni izključenosti, spoštovanja bogate kulturne in jezikovne različnosti, trajnostnega razvoja in konkurenčnega gospodarstva.

Človeštvo, z njim pa tudi EU in Slovenija kot njen del, se bo v prihodnosti moralo spopasti z izjemnimi podnebnimi in geostrateškimi izzivi.

Razdeljeni in ujeti v preteklosti nam tovrstnih izzivov ne bo uspelo premagati. Posledično nam grozi izguba naše identitete in ugasnitev ognja slovenskega upanja po demokratični, svobodni in napredni skupni državi.

Nastradali pa ne bomo mi, ampak naši potomci.

Čas je, da se prebudimo.

Moj dom je ves božji svet od vzhoda do zahodatak lep in širok kot svoboda…” Oton Župančič