12. 02. 2020

Zakaj smo pravzaprav skupaj? #proracun

Pogajanja med članicami EU o prihodnjem večletnem proračunu unije za obdobje 2021-2027 prehajajo v odločilno fazo. Te dni se pričakuje najnovejši kompromisni predlog, ki ga bo pripravil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Svoja najnovejša stališča je na februarskem zasedanju sprejel tudi tudi Evropski parlament. Naslednji teden sledi izredni proračunski vrh EU.

Celoten finančni okvir bi v skladu s finskim predlogom znašal 1087 milijard evrov oziroma 1,07 odstotka BDP 27 članic EU, torej brez Združenega kraljestva, ki je na izhodnih vratih EU.

Evropska komisija in tudi ta parlament sta si v tem mandatu zadala precej ambiciozen načrt za prihodnost Evrope. Če želimo Green Deal izpeljati, potem za to potrebujemo tudi sredstva, saj bodo potrebna velika infrastrukturna vlaganja v novo, čistejšo pridobivanje energije. V EU vsako leto za rakom zboli 3,5 milijona ljudi, 1,3 milijona pa jih za rakom umre. Več kot 40% rakavih obolenj je preprečljivih, vendar če želimo ta odstotek povečati, potrebujemo dodatna sredstva za znanost in razvoj.

In navsezadnje, ne smemo varčevati pri varnosti naše Evrope. Težko je razumeti predlog za zmanjšanje predloga proračuna na področju varnosti, potem ko je Evropski svet sprejel sklep o 10 tisoč dodatnih uradnikih za varovanje naših zunanjih meja (Frontex).

Zaradi odhoda Združenega kraljestva iz EU bo v evropskem proračunu prišlo tudi do manj denarja za dve doslej največji politiki proračuna EU – skupne kmetijske politike in kohezijske politike. Sredstva za kohezijsko politiko se naj bi na ravni EU zmanjšala za 10 odstotkov (za Slovenijo 9%). Kohezijska sredstva so nujno potrebna za razvoj članic EU, zato predlagam temeljiti razmislek, ali je tolikšen odstotek zmanjšanja kohezijskih sredstev primeren. Pri razvoju Evrope po mojem mnenju ne bi smeli varčevati.

Z manj denarja ne moremo uresničiti več projektov in skupnih nalog. Lahko smo bolj racionalni, lahko varčujemo, preoblikujemo naš proračun, vendar ohraniti moramo vse tisto, kar je dobro. In dobrih projektov v EU je veliko. Skupaj lahko naredimo več pri podnebni in varnostni politiki, na področju raziskav, novih tehnologij, boja proti raku itd..

Razmisliti moramo tudi o naših skupnih vrednotah. Neto plačnice ne smejo pozabiti na solidarnost in da imajo od tega, da dajo več denarja manj razvitim državam članicam, tudi same koristi.

Neto prejemnice ne smejo pozabiti, od kod je denar, ker se včasih obnašajo preveč samozadostno in ne spoštujejo evropskih pravil. Dober proračun je temelj za dobro prihodnost.