19. 11. 2020

Odziv na pismo slovenskega PV v EU o vladavini prava

Državni zbor je 10. julija 2015 po večmesečnih pogajanjih s 64 glasovi za in petimi proti sprejel novo deklaracijo o slovenski zunanji politiki. Tedaj smo zanjo glasovali tudi vsi poslanci NSi. Deklaracija predstavlja najpomembnejši strateški dokument v delovanju Republike Slovenije na področju zunanje politike.

V deklaraciji jasno piše, da bo Slovenija delovala za močnejšo, bolj povezano, učinkovitejšo in preglednejšo Evropsko unijo (EU), ki bo imela potrebno globalno težo za zaščito svojih vrednot in interesov. V deklaraciji je tudi jasno zapisana usmeritev Slovenije k jedrnim državam EU.

Ena izmed temeljnih vrednot EU je pravna država in z njo povezana vladavina prava. Vse dejavnosti v EU izhajajo iz pogodb, o katerih so se prostovoljno in demokratično dogovorile vse države članice. Vstop v EU je bil za vsako državo prostovoljna želja, izražena na demokratičen način preko referenduma.

Povsem nerazumljivo in nesprejemljivo je, da zdajšnji predsednik Vlade Republike Slovenije deluje v nasprotju z dvotretjinsko večino, ki je julija 2015 v državnem zboru potrdila strateški dokument o zunanji politiki naše skupne domovine.

Potrebno se je zavedati, da besede predsednika vlade katerekoli države članice EU v Bruslju zelo odmevajo. Izjemno težko se je distancirati od tega in sporočiti, da to ni mnenje države, če predsednik vlade po mednarodnem pravu predstavlja in vodi državo tudi v tujini. Izrečene besede predsednika vlade štejejo, ne glede na to, ali so bile usklajene s koalicijo ali ne in tega bi se moral vsak predsednik vlade tudi zavedati.

Legitimno je, da ima vsak predsednik vlade svojo usmeritev in način delovanja, vendar to v demokraciji nikakor ne sme predstavljati dovoljenja, da zaradi svojih lastnih interesov in ščitenja tistih, ki imajo težave z vladavino prava, spravlja v neugoden položaj državo in deli državljane, še posebej v času tako hude zdravstvene stiske.

Sprašujem se, kako je mogoče, da smo prišli do točke, ko v Sloveniji postaja vprašanje, ali si sploh želimo biti del EU, v kateri so postavljena demokratična pravila, ki temeljijo na vladavini prava in mehanizmih, ki so pred desetletji povojno Evropo združili.

Menim, da se nahajamo na točki preloma, ko ne gre več za vprašanje o obvladovanju političnih vrtičkov, ampak za zelo resno vprašanje o prihodnosti naše države.