V napetem geopolitičnem ozračju se ob brutalni ruski agresiji v Ukrajini tudi v Evropskem parlamentu vse bolj zastavlja vprašanje o primernosti strateškega odnosa med EU in Kitajsko. Nadaljnji odnosi med EU in Kitajsko bodo zagotovo močno odvisni od kitajskih stališč do ruske agresije v Ukrajini, kar je nakazala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Menim pa, da se moramo v EU zavzemati za to, da se tveganje v odnosih s Kitajsko zmanjša, ne pa povečuje.
Ne glede na to pa je potrebno poudariti, da je strategija Kitajske, ki želi postati dominantna sila v svetovnem merilu, zagotovo vse bolj agresivna. V gospodarskih odnosih sta EU in Kitajska medsebojno odvisni in druga drugi predstavljata pomembna trga. Vendar so evropska podjetja vse pogosteje tarče diskriminatornih praks, izkrivljanja trga in različnih omejitev v številnih gospodarskih sektorjih.
Različne oblike subvencij za kitajsko konkurenco na kitajskem trgu, zlasti podjetja v državni lasti, so konkurenčne pogoje dodatno izkrivile. Podobni instrumenti se uporabljajo za vstop kitajskih podjetij na evropske trge, kjer tekmujejo z našimi podjetji ali jih prevzemajo, da bi izkoristila strokovno znanje slednjih in tako postala še močnejša konkurenca za druga podjetja v EU.
Dodatno tveganje, ki se ga evropske oblasti morajo zavedati, pa je tudi kitajsko pravo, ki zahteva, da kitajska podjetja sodelujejo z državnimi tajnimi službami. Pazljivo je potrebno spremljati, ali obstaja tveganje, da kitajska podjetja po evropskih merilih nezakonito uporabljajo podatke evropskih podjetij in evropskih državljanov. V Evropskem parlamentu pa smo seznanjeni tudi z grožnjami Kitajske državam, ki izražajo kritiko razmer na področju človekovih pravic.
Ker je vprašanje odnosa s Kitajsko izjemno občutljivo, menim, da brez enotnega pristopa EU, ki bo izkoristil pogajalsko moč vseh 27 držav članic EU, ne bomo uspešni. V skupini ELS tako pozivamo države članice in evropske institucije, naj pri vprašanju o Kitajski nastopajo enotno in sprejmejo skladen ter celovit pristop na vseh ravneh. Prepričana sem, da je v ta namen treba ustanoviti medsektorsko delovno skupino po vzoru uspešne delovne skupine za Brexit, ki je bila ključna pri ohranjanju enotnih stališč držav članic.
Nikakor ne gre spregledati tudi dejstva, da Peking poskuša v evropskih javnih in akademskih razpravah vplivati na diskurz v evropski družbi. Njegov namen je uveljaviti svoje lastne politične opise in cenzurirati kritične glasove v Evropi.
Svoboda mnenja, izražanja, vere in združevanja so temeljne vrednote evropske demokracije. Kritično razmišljanje je v Evropi bistveni element demokracije od katerega nikoli ne smemo odstopati. Za kitajsko komunistično stranko pa ta temeljna načela evropskega modela spadajo med “sedem subverzivnih tokov” in “zahodno zlo”, ki ga je treba na Kitajskem zatreti. Prav zato je pot do vzdržnih odnosov med EU in Kitajsko izjemno zapletena.
