V politični skupini EPP pozdravljamo dogovor, ki so ga dosegli Evropski parlament in države članice EU o reviziji uredbe o infrastrukturi za alternativna goriva (AFIR). Sporazum predvideva, da bodo električne polnilne postaje (črpalke) za osebna vozila zgrajene do leta 2025 na najmanj vsakih 60 kilometrov vzdolž glavnih evropskih cest. Zagotavljanje polnilne infrastrukture za tovorna vozila pa bo od leta 2027 postalo obvezno za vse države članice EU.
Prometni sektor ima ključno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev. Zato morajo biti trajnostne tehnologije in alternativna goriva na voljo v zadostnih količinah, da bi tako zmanjšali emisije prometa. Pomanjkanje polnilnih postaj za električna vozila v prihodnje tako ne bi smela biti več težava.
Trajnostne tehnologije in alternativna goriva bodo zagotovila gospodarske koristi, kot so ustvarjanje novih delovnih mest in novih poslovnih priložnosti. Že zdaj je znano, da se z naraščanjem povpraševanja po obnovljivih virih energije povečuje potreba po kvalificiranih delavcih na področju inženiringa, proizvodnje in gradbeništva, kar je dobro za kondicijo evropskega gospodarstva.
Uporaba trajnostnih tehnologij pa obenem povečuje energetsko varnost z zmanjšanjem naše odvisnosti od tujih virov energije. Z razvojem in uporabo domačih virov obnovljive energije bomo zmanjšali odvisnost od uvožene nafte in plina, zaradi česar bo EU v prihodnje manj podvržena nestanovitnosti cen in geopolitičnim tveganjem ali celo izsiljevanju.
Kljub zapisanemu pa kot članica odbora za promet v Evropskem parlamentu želim omeniti, da je nedavna uredba o splošni prepovedi prodaje običajnih bencinskih ali dizelskih avtomobilov po letu 2035 morda preveč ambiciozna, ne glede na zadnji dogovor med EU in Nemčijo, ki pravi, da bo po letu 2035 dovoljena prodaja avtomobilov z običajnimi motorji, če bodo ta uporabljala sintetična oziroma tako imenovana e-goriva. Predvsem se pri zadnjem dogovoru med EU in Nemčijo poraja pomislek, ali bo e-goriva v prihodnje sploh dovolj za množično uporabo.
Poleg tega še vedno ostaja odprto vprašanje, ali bodo električna vozila čez dobrih deset let zaradi stroška izdelave dovolj cenovno dostopna za širšo populacijo ali pa bomo vozili deset in več let stara vozila, dokler ta ne bodo obstala na cesti. Zato podpiram obljubo Evropske komisije, da bo leta 2026 naknadno pretehtala izvedljivost zastavljenih sprememb, predvidenih za leto 2035.
