Dobro leto dni pred naslednjimi evropskimi volitvami smo v Evropskem parlamentu odločali o dveh pomembnih aktih, ki neposredno vplivata na prihodnost evropskega gospodarstva in družbe. Gre za uredbo o prepovedi prodaje avtomobilov z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2035 ter za resolucijo, ki Evropsko komisijo poziva k razvoju evropske kolesarske strategije, s ciljem podvojitve števila prekolesarjenih kilometrov v Evropi do leta 2030.
Evropski parlament je potrdil prepoved prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem od leta 2035, s čimer je bila odpravljena še zadnja ovira v obstoječem zakonodajnem postopku. Vmesna cilja do leta 2030 sta zmanjšanje izpustov avtomobilov za 55 odstotkov in lahkih gospodarskih vozil za 50 odstotkov. Uredba o prepovedi prodaje avtomobilov na notranje izgorevanje je bila potrjena s 340 glasovi za in 279 proti.
Želim poudariti, da podpiram ciljno zmanjševanje škodljivih emisij v prihodnjih letih, saj je prehod na nizkoogljično družbo temeljnega pomena za vzdržno prihodnost prihodnjih generacij. Kljub temu pa menim, da je omenjena uredba o prepovedi prodaje bencinskih ali dizelskih avtomobilov preveč ambiciozna in težko uresničljiva. Pri reševanju enega problema ne bi smeli povzročiti deset novih.
Kot sem poudarila v svojem govoru v Evropskem parlamentu, se mi pri sprejeti uredbi poraja vrsta vprašanj o pravilnosti in smiselnosti nekaterih rešitev. Predvsem je na mestu vprašanje, ali bodo električna vozila čez dobrih 10 let dovolj cenovno dostopna za širšo populacijo ali pa bomo vozili 10 in več let stara vozila, dokler ta ne bodo obstala na cesti. Še bolj pa skrbi nevarnost, da bo EU zaradi tovrstne prepovedi postala gospodarsko nekonkurenčna v primerjavi z ZDA in Kitajsko.
Zaradi nenehnega razvoja se tehnologija izboljšuje tudi pri obstoječih motorjih na notranje izgorevanje, s čimer omenjena industrija dokazano postaja bolj okolju prijazna. Ker je prihodnost izjemno nepredvidljiva, menim, da je pomembno imeti na razpolago več tehnoloških možnosti, kot pa da zapiramo vrata že poznanim tehnologijam. Zato sem brez dvomov glasovala proti predmetni uredbi.
Za razumen razvoj kolesarskega sektorja
Na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu pa smo z veliko večino potrdili resolucijo, ki Evropsko komisijo poziva k razvoju evropske kolesarske strategije, s ciljem podvojitve števila prekolesarjenih kilometrov v Evropi do leta 2030.
S tem pozivom smo v Evropskem parlamentu dali kolesarjenju priznanje kot polnopravnemu načinu prevoza in dodatnega sredstva za dolgoročno izpolnjevanje podnebnih ciljev.
Resolucija tako določa akcijski načrt s 17 točkami za razvoj kolesarske infrastrukture in boljših pogojev za proizvodnjo koles, vključno s sestavnimi deli in baterijami. S tem bo, po oceni Evropskega parlamenta, lahko ustvarjenih kar več kot dva milijona novih delovnih mest, ki bodo zajemala področja proizvodnje, turizma, maloprodaje, zdravja in športa.
Kolesarska strategija EU s tem priznava gospodarski potencial kolesarskega turizma in želi spodbujati kolesarske poti in destinacije po Evropi.
Menim pa, da je hkrati potrebno upoštevati tudi izjemno pomemben vidik primernosti lokacije, kjer naj bi nove kolesarske poti potekale. Želim si namreč, da nove kolesarske poti ne bi uničevale površin z visoko kakovostno rodovitno zemljo, ki jih nujno potrebujemo za pridelavo hrane. Zagotovljene kakovostnih površin za pridelavo lokalne hrane prav tako zmanjšuje ekološki odtis zaradi nižjih stroškov prevoza, medtem ko sočasno povečujejo sonaravnost in prehransko varnost.
Resolucijo o kolesarski strategiji EU sem podprla, ker je Slovenija izrazito turistična država. Kolesarski turizem pa lahko prinese lokalnim skupnostim gospodarske koristi, zlasti na podeželju, kjer druge oblike turizma morda niso tako uspešne. Turisti, ki se odločijo za kolesarjenje, lahko pri tem porabijo denar za nastanitev, hrano in druge storitve, ki posledično ustvarjajo nova delovna mesta in spodbujajo lokalno gospodarstvo.
Varna parkirna mesta za kolesa in možnosti polnjenja za električna kolesa pa so pri tem enako pomembna kot tudi varne kolesarske poti, ki ne uničujejo najbolj rodovitnih kmetijskih površin.
O zavedanju pomembnosti političnih odločitev
Ljudje so nam na zadnjih evropskih volitvah podelili mandat, da v njihovem imenu sprejemamo razumne odločitve. Žal se pri nekaterih nedavno sprejetih odločitvah, med katere spada tudi uredba o prepovedi prodaje motorjev na notranje izgorevanje po letu 2035, zdi, da je razum potisnjen v ozadje. Politične odločitve lahko pomembno vplivajo na gospodarstvo in družbo, posledice pa so lahko daljnosežne. Pomembno je sprejemati premišljene odločitve na podlagi globokega razumevanja obravnavanih vprašanj, skrbnega premisleka o morebitnih posledicah, nad katerimi pa menim, da mora bdeti predvsem zavezanost služenja vsem evropskim državljankam in državljanom.
*Članek je bil objavljen v marčevski številki internega časopisa stranke NSi.
