Vse od začetka pandemije Covida-19, predvsem pa po nasilnem vlomu Putinovih tankov na suvereno ozemlje Ukrajine, se Evropa in svet soočata z velikimi cenovnimi šoki, ki povzročajo nelagodje med ljudmi. Energenti, hrana in kmetijski proizvodi se močno dražijo, cene navzgor pa potiska tudi pomanjkanje materiala in delavcev.
Poletje se je sicer šele dobro začelo, a v ozadju se že preračunavajo možni scenariji za jesen, ko naj bi po nas udarila Putinova odločitev o prekinitvi dobave plina v Evropo. V tem primeru lahko pričakujemo še višje cene energentov, ki ob že današnjih visokih stroških za podjetja lahko povzročijo kritične razmere v gospodarstvu. Naj ob tem povem, da slišim tiste, ki menijo, da ukrepi EU proti Rusiji škodijo predvsem EU in ljudem v Uniji. A nikoli ne smemo pozabiti, da so bili Putinovi in samo Putinovi tanki tisti, ki so nasilno prestopili ukrajinsko mejo in začeli streljati na nedolžne ljudi.
Ker se zavedamo, da sprejete ukrepe čutimo tudi ljudje v EU, smo v Evropskem parlamentu v okviru cenovnih šokov še pred začetkom poletja podprli ustanovitev novega sklada za pomoč ranljivim pri soočanju s povečanimi stroški energetskega prehoda, ki bo v pomoč še posebej v obdobju visoke inflacije. Na plenarnem zasedanju smo tako sprejeli stališče do predloga Evropske komisije o ustanovitvi sklada za socialno podnebje (SCF).
Sprejeto besedilo, ki predstavlja pogajalski mandat Evropskega parlamenta z državami članicami, poudarja, da bo sklad koristil gospodinjstvom, mikropodjetjem in uporabnikom prevoza, ki so ranljivi in jih še posebej v luči visoke inflacije lahko dodatno prizadene vpliv prehoda na podnebno nevtralnost.
Sklad bo dopolnjeval finančna sredstva držav članic v dveh smereh, in sicer z začasnimi ukrepi ter dolgotrajnimi strukturnimi naložbami. Pri začasnih ukrepih gre za neposredno dohodkovno podporo kot je znižanje davkov in pristojbin za energijo, medtem ko gre pri strukturnih naložbah za prenove stavb z obnovljivo energijo in prehod z zasebnega na javni zeleni prevoz.
V Evropskem parlament smo zato v okviru omenjenega sklada za obdobje do leta 2027 potrdili 16,39 milijarde evrov sredstev, z možnostjo, da do leta 2032 ta znesek doseže skupno 72 milijard evrov glede na naslednja pogajanja o proračunu EU in prihodnjo vključitev zasebnih zgradb in cestnega prometa v sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS).
Kot članica odbora za okolje sem se ob tem zavzela tudi za to, da se je treba v EU posebej posvetiti izzivom v državah z gorskimi regijami, med katere spada tudi Slovenija, in na splošnih manj razvitih ter oddaljenih območjih, kot jih v naši domovini poznamo na Koroškem in v Prekmurju.
V luči sprejemanja opisanih ukrepov, smo v Bruslju še obnovili poziv, naj se državam, ki ne spoštujejo načela pravne države, prepreči dostop do sklada SCF. Želimo namreč, da je denar iz sklada namenjen kot pomoč za zeleni prehod vseh prebivalcev EU in ne samo za elite, ki ne spoštujejo temeljnih vrednot EU.
