Na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu smo z veliko večino potrdili resolucijo, ki Evropsko komisijo poziva k razvoju evropske kolesarske strategije, s ciljem podvojitve števila prekolesarjenih kilometrov v Evropi do leta 2030.
S tem pozivom smo v Evropskem parlamentu dali kolesarjenju priznanje kot polnopravnemu načinu prevoza in dodatnega sredstva za dolgoročno izpolnjevanje podnebnih ciljev.
Resolucija tako določa akcijski načrt s 17 točkami za razvoj kolesarske infrastrukture in boljših pogojev za proizvodnjo koles, vključno s sestavnimi deli in baterijami. S tem bo, po oceni Evropskega parlamenta, lahko ustvarjenih kar več kot dva milijona novih delovnih mest, ki bodo zajemala področja proizvodnje, turizma, maloprodaje, zdravja in športa.
Kolesarska strategija EU s tem priznava gospodarski potencial kolesarskega turizma in želi spodbujati kolesarske poti in destinacije po Evropi.
Menim pa, da je hkrati potrebno upoštevati tudi izjemno pomemben vidik primernosti lokacije, kjer naj bi nove kolesarske poti potekale. Želim si namreč, da nove kolesarske poti ne bi uničevale površin z visoko kakovostno rodovitno zemljo, ki jih nujno potrebujemo za pridelavo hrane. Zagotovljene kakovostnih površin za pridelavo lokalne hrane prav tako zmanjšuje ekološki odtis zaradi nižjih stroškov prevoza, medtem ko sočasno povečujejo sonaravnost in prehransko varnost.
Resolucijo o kolesarski strategiji EU sem podprla, ker je Slovenija izrazito turistična država. Kolesarski turizem pa lahko prinese lokalnim skupnostim gospodarske koristi, zlasti na podeželju, kjer druge oblike turizma morda niso tako uspešne. Turisti, ki se odločijo za kolesarjenje, lahko pri tem porabijo denar za nastanitev, hrano in druge storitve, ki posledično ustvarjajo nova delovna mesta in spodbujajo lokalno gospodarstvo.
Varna parkirna mesta za kolesa in možnosti polnjenja za električna kolesa pa so pri tem enako pomembna kot tudi varne kolesarske poti, ki ne uničujejo najbolj rodovitnih kmetijskih površin.
