12. 10. 2021

Energetsko revščino je potrebno preprečiti

ljudmila novakUradne napovedi o višjih položnicah za energente so danes dosegle tudi gospodinjstva v Sloveniji. Razlogi, da bomo v Evropi letošnjo zimo plačevali bistveno višjo ceno za energente, se večinsko ne skrivajo v prehodu na obnovljive vire, temveč v posledicah razmer na Kitajskem, potresnih sunkih na Nizozemskem in geostrateških političnih igrah Rusije.

Kitajska po podatkih Eurasia Group na leto priključi v svoje plinsko omrežje okoli 15 milijonov novih objektov, kar skupno predstavlja tolikšno porabo gospodinjstev kot jo imata Nizozemska in Belgija skupaj. Znano je, da gospodarska rast Kitajske večinoma temelji na gradnji infrastrukture. Več kot je objektov priključenih v omrežje, večja je poraba. Večja kot je energetska poraba, višja je tudi cena, pri čemer je ob tem potrebno dodati tudi vplive zavezanosti k zmanjšanju škodljivih toplogrednih plinov.

Ob tem ne gre zanemariti tudi učinka ugašanja največjega nahajališča plina v Evropi, ki je lociran v nizozemskem Groningenu. Nizozemska vlada se je namreč pod pritiski prebivalstva, ki se je začelo soočati s posledicami vse pogostejših potresnih sunkov in vplivov na okolje, že pred časom odločila postopno ugasniti tamkajšnji generator zemeljskega plina.

In nazadnje je nujno potrebno omeniti še vpliv Rusije. Kar tretjino vsega plina kontinentalna Evropa prejme prav od ruskega Gazproma, ki se je po najnovejših informacijah zdaj odločil celo dvigniti ceno izvoznega plina. To je seveda slaba novica za Evropo in vsa naša gospodinjstva pred začetkom zime. Odločitev Gazproma kaže taktične obrise prihodnjega političnega delovanja ruske vlade do Evropske unije.

Nekatere vlade v državah članicah EU, še posebej Madžarska, želijo trenutne cenovne šoke energentov prikazati kot prvo resno krizo Zelenega dogovora in prehoda na obnovljive vire. To seveda ne drži. Zagotovo pa bo prehod na obnovljive vire lahko razlog za višje cene energentov, če v bližnji prihodnosti ne bomo našli strukturnih infrastrukturnih rešitev in vzdržnih alternativ za plin.

Kot članica politične skupine EPP in odbora za okolje in javno zdravje v Evropskem parlamentu podpiram pobudo o ustanovitvi Socialno-podnebnega sklada, ki bi v tem tranzitnem obdobju pomagal najranljivejšim skupinam, ki si ne morejo privoščiti visokih računov. V politični skupini EPP smo Evropsko komisijo že pozvali k ustanovitvi tovrstnega sklada v sklopu Zelenega dogovora. Pričakujemo, da bo odločitev sprejeta v najkrajšem možnem času.

V skupini EPP smo odločni, da prehod na obnovljive vire ne sme pomeniti, da kogarkoli puščamo na hladnem, temveč da ljudem zagotovimo ustrezne osnovne življenjske pogoje. Energetsko revščino je potrebno preprečiti.